Odvetniška Družba Kac in Odvetniki o.p. d.o.o. svojim strankam zagotovi potrebne vpise v zemljiško knjigo. V zemljiško knjigo se vpisujejo vse stvarne pravice na nepremičninah (npr. lastninska pravica, hipoteka, zemljiški dolg, služnostna pravica, pravica stvarnega bremena, stavbna pravica. Listine, ki so podlaga za vknjižbo so: zasebne listine, listine, sestavljene v obliki notarskega zapisa, pravnomočne sodne odločbe, pravnomočne sodbe, pravnomočnost sklepa o dedovanju, pravnomočnega sklepa iz postopka izvršbe na nepremičnino v stečajnem postopku, druge pravnomočne oziroma dokončne odločbe sodišča oziroma drugega državnega organa. Kdor v pravnem prometu pošteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisani v zemljiški knjigi, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic. Kdor izpolni pogoje za vpis pravice oziroma pravnega dejstva v zemljiško knjigo v svojo korist in tega vpisa ne predlaga, nosi vse škodljive posledice takšne opustitve. Vpisi pravic in pravnih dejstev v zemljiški knjigi učinkujejo od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti, če ta zakon ne določa drugače. Vsi vpisi v zemljiški knjigi so javni. Javnost informatizirane glavne knjige je zagotovljena tudi preko spletnega ZK portala. Če je to potrebno, v posel pritegnemo notarja in vse zadeve za stranko tako sami uredimo hitro in enostavno na enem mestu.

Pravo, ki ureja posest in pravice na stvareh, to so lastninska pravica in pravice na tuji stvari – služnosti, stavbna pravica, zemljiški dolg, zastavna pravica in stvarno breme.

Odvetniška Družba Kac in Odvetniki o.p. d.o.o. svojim strankam zagotovi zastopanje pri:

Varovanju lastninske pravice

Primer: Solastnik ima zoper drugega solastnika varstvo z negatorno tožbo, če ta neutemeljeno posega v njegov idealni del solastne stvari; Pridržek lastninske pravice je v funkciji varovanja upnika in ne dolžnika, kar pomeni, da ima upnik pravico izbirati, da zahteva izpolnitev obveznosti ali vrnitev stvari; SPZ za varstvo lastninske pravice predvideva dve tožbi: tožbo na vrnitev stvari (rei vindicatio) in tožbo na prenehanje vznemirjanj (negatorno tožbo). Aktivna legitimacija za obe tožbi pripada lastniku in tudi domnevnemu lastniku. Prvo tožbo ureja SPZ v 92. členu: Lastnik lahko od vsakogar zahteva vrnitev individualno določene stvari; drugo ureja v 99. členu: Lastnik lahko od tretjega, ki ga protipravno vznemirja kako drugače, ne pa z odvzemom stvari, zahteva, da vznemirjanje preneha in se prepove nadaljnje vznemirjanje. Razlika je (na prvi pogled le) v tem, ali ima lastnik stvar v svoji posesti ali ne, torej kako intenziven je poseg v njegovo lastninsko pravico. Podobno izhaja iz komentarja SPZ. Tako je pri komentarju 92. člena zapisano, da lahko tožbo za vrnitev stvari vloži samo lastnik stvari, ki stvari nima v svoji posesti, z rei vindicatio pa se lahko zahteva tudi vrnitev dela stvari, ki je bil odvzet, na primer identificiran del nepremičnine. Pri komentarju 99. člena pa je zapisano, da je lastnik lahko v svoji lastninski pravici samo moten in ker motilec ne zanika njegove lastninske pravice niti posesti, rei vindicatio ne pride v poštev. Z negatorno tožbo se lastnik ali domnevni lastnik brani pred vsemi posegi v svojo pravico, ki nimajo narave odvzema stvari iz posesti. Vznemirjanje je mogoče na več načinov, in sicer z aktivnim vznemirjanjem ali z opustitvijo dolžnega ravnanja, pri čemer se za primer aktivnega vznemirjanja navaja tudi, če nekdo na lastnikovem zemljišču postavi skladovnico drv. Navedena primera (reivindikacija za vrnitev dela nepremičnine in negatorna tožba za odstranitev stvari z nepremičnine) tako nakazujeta, da tudi v teoriji ločnica med obema vrstama tožb za varstvo lastninske pravice ni povsem ostra.

Uveljavljanju služnosti

Primer: Služnost je pravica uporabljati tujo stvar ali izkoriščati pravico oziroma zahtevati od lastnika stvari, da opušča določena dejanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrševati na svoji stvari (služeča stvar). Stvarna služnost je pravica lastnika nepremičnine (gospodujoča stvar), izvrševati za njene potrebe določena dejanja na tuji nepremičnini (pozitivna služnost) ali zahtevati od lastnika služeče stvari, da opušča določena dejanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrševati na svoji nepremičnini (negativna služnost). Stvarna služnost ne more obvezovati lastnika služeče nepremičnine k nekemu dejanju. Stvarna služnost je lahko ustanovljena tudi za določen čas ali za določen letni čas. Služnostni upravičenec lahko zahteva, da se nasproti lastniku služeče stvari ugotovi obstoj služnosti.

Nujnih poteh

Primer: Sodišče dovoli nujno pot za nepremičnino, ki nima za redno rabo potrebne zveze z javno cesto ali pa bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški. Sodišče določi nujno pot tako, da se čim manj obremeni tuja nepremičnina. Nujna pot predstavlja najugodnejšo in za tuje nepremičnine najmanj obremenjujočo potno povezavo med javnim potnim omrežjem in predlagateljevo nepremičnino.

Motenju lastninske pravice, imisije,…

Primer: Vznemirjanje mora biti protipravno (kar pomeni, da je rezultat človekovega ravnanja, in da tisti, ki vznemirja, do tega nima pravice), trajno ali se ponavljajoče (tu po vložitvi tožbe). Ker je lastninska pravica načeloma neomejena, mora stranka dokazati, da ima na stvari v lasti druge stranke, kakšno pravico na primer stvarno služnost, zaradi katere je upravičena omejevati lastninsko pravico tožeče stranke.

Postopku zaradi motenja posesti

Primer: Pri sporu o motenju posesti je bistvena začasnost inprovizornost posestnega varstva in njegove odločitve v smislu preprečitve nedovoljene samovolje tretjih. Pravnomočna odločba opravici do posesti pa imetniku pravice zagotavlja dolgotrajnejšo varstvo, zato taka sodna odločba imetniku stvarne pravice v vsakem trenutku (v času pravde o motenju posesti, pred njo in po njej, na primer v času izvršbe) omogoča postavitev smiselnega ugovornega razloga zaradi imetništva stvarne pravice. Uporaba pravila petitorum absorbet possessorium zato tudi ni omejena samo na motenjsko pravdo, ampak je ta ugovor treba upoštevati tudi v postopku prisilne izvršbe na podlagi odločbe o motenju posesti.

Sporazumih o delitvi skupnega ali solastnega premoženja

Primer: Zakonec originarno pridobi lastninsko pravico na neoddeljenem delu skupnega premoženja ne glede na vpis v zemljiško knjigo. Prehod iz režima skupnega premoženja v solastninsko skupnost oziroma izključno lastnino ima pravnoposlovno podlago; je posledica sporazumne delitve skupne stvari - delitve, ki je pravni posel.