Primer: Solastnik ima zoper drugega solastnika varstvo z negatorno tožbo, če ta neutemeljeno posega v njegov idealni del solastne stvari; Pridržek lastninske pravice je v funkciji varovanja upnika in ne dolžnika, kar pomeni, da ima upnik pravico izbirati, da zahteva izpolnitev obveznosti ali vrnitev stvari; SPZ za varstvo lastninske pravice predvideva dve tožbi: tožbo na vrnitev stvari (rei vindicatio) in tožbo na prenehanje vznemirjanj (negatorno tožbo). Aktivna legitimacija za obe tožbi pripada lastniku in tudi domnevnemu lastniku. Prvo tožbo ureja SPZ v 92. členu: Lastnik lahko od vsakogar zahteva vrnitev individualno določene stvari; drugo ureja v 99. členu: Lastnik lahko od tretjega, ki ga protipravno vznemirja kako drugače, ne pa z odvzemom stvari, zahteva, da vznemirjanje preneha in se prepove nadaljnje vznemirjanje. Razlika je (na prvi pogled le) v tem, ali ima lastnik stvar v svoji posesti ali ne, torej kako intenziven je poseg v njegovo lastninsko pravico. Podobno izhaja iz komentarja SPZ. Tako je pri komentarju 92. člena zapisano, da lahko tožbo za vrnitev stvari vloži samo lastnik stvari, ki stvari nima v svoji posesti, z rei vindicatio pa se lahko zahteva tudi vrnitev dela stvari, ki je bil odvzet, na primer identificiran del nepremičnine. Pri komentarju 99. člena pa je zapisano, da je lastnik lahko v svoji lastninski pravici samo moten in ker motilec ne zanika njegove lastninske pravice niti posesti, rei vindicatio ne pride v poštev. Z negatorno tožbo se lastnik ali domnevni lastnik brani pred vsemi posegi v svojo pravico, ki nimajo narave odvzema stvari iz posesti. Vznemirjanje je mogoče na več načinov, in sicer z aktivnim vznemirjanjem ali z opustitvijo dolžnega ravnanja, pri čemer se za primer aktivnega vznemirjanja navaja tudi, če nekdo na lastnikovem zemljišču postavi skladovnico drv. Navedena primera (reivindikacija za vrnitev dela nepremičnine in negatorna tožba za odstranitev stvari z nepremičnine) tako nakazujeta, da tudi v teoriji ločnica med obema vrstama tožb za varstvo lastninske pravice ni povsem ostra.

Primer: Služnost je pravica uporabljati tujo stvar ali izkoriščati pravico oziroma zahtevati od lastnika stvari, da opušča določena dejanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrševati na svoji stvari (služeča stvar). Stvarna služnost je pravica lastnika nepremičnine (gospodujoča stvar), izvrševati za njene potrebe določena dejanja na tuji nepremičnini (pozitivna služnost) ali zahtevati od lastnika služeče stvari, da opušča določena dejanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrševati na svoji nepremičnini (negativna služnost). Stvarna služnost ne more obvezovati lastnika služeče nepremičnine k nekemu dejanju. Stvarna služnost je lahko ustanovljena tudi za določen čas ali za določen letni čas. Služnostni upravičenec lahko zahteva, da se nasproti lastniku služeče stvari ugotovi obstoj služnosti.

Primer: Sodišče dovoli nujno pot za nepremičnino, ki nima za redno rabo potrebne zveze z javno cesto ali pa bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški. Sodišče določi nujno pot tako, da se čim manj obremeni tuja nepremičnina. Nujna pot predstavlja najugodnejšo in za tuje nepremičnine najmanj obremenjujočo potno povezavo med javnim potnim omrežjem in predlagateljevo nepremičnino.

Primer: Vznemirjanje mora biti protipravno (kar pomeni, da je rezultat človekovega ravnanja, in da tisti, ki vznemirja, do tega nima pravice), trajno ali se ponavljajoče (tu po vložitvi tožbe). Ker je lastninska pravica načeloma neomejena, mora stranka dokazati, da ima na stvari v lasti druge stranke, kakšno pravico na primer stvarno služnost, zaradi katere je upravičena omejevati lastninsko pravico tožeče stranke.

Primer: Pri sporu o motenju posesti je bistvena začasnost inprovizornost posestnega varstva in njegove odločitve v smislu preprečitve nedovoljene samovolje tretjih. Pravnomočna odločba opravici do posesti pa imetniku pravice zagotavlja dolgotrajnejšo varstvo, zato taka sodna odločba imetniku stvarne pravice v vsakem trenutku (v času pravde o motenju posesti, pred njo in po njej, na primer v času izvršbe) omogoča postavitev smiselnega ugovornega razloga zaradi imetništva stvarne pravice. Uporaba pravila petitorum absorbet possessorium zato tudi ni omejena samo na motenjsko pravdo, ampak je ta ugovor treba upoštevati tudi v postopku prisilne izvršbe na podlagi odločbe o motenju posesti.

Primer: Zakonec originarno pridobi lastninsko pravico na neoddeljenem delu skupnega premoženja ne glede na vpis v zemljiško knjigo. Prehod iz režima skupnega premoženja v solastninsko skupnost oziroma izključno lastnino ima pravnoposlovno podlago; je posledica sporazumne delitve skupne stvari – delitve, ki je pravni posel.